Obnova nasada zaradi višje sile

[srajh]

Zanima me kakšno potrdilo mora kmetija priložiti, da lahko kandidira za obnovo nasada, ki ga je posadila pred petimi leti. Nasad je zelo močno prizadet zaradi hruševega ožiga (Erwinia amylovora) in ga bo potrebno izkrčiti. Ali je potrebno skupaj z obnovo nasad postaviti tudi novo protitočno mrežo (obstoječa je stara 5 let)? Hvala za odgovor in lep pozdrav Srečko Rajh

[JKobler]

SPLOŠNO V UREDBI
Uredba o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, v 2. odstavku 20. člena določa posebne pogoje za obnovo trajnih nasadov. V 5. točki 2. odstavka 20. člena je tudi določeno, da se zahteve glede starosti nasada ne uporabljajo v primeru, če je obnova potrebna zaradi posledic hude naravne nesreče, hudega vremenskega dogodka ali izbruha škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene kmetijske rastline upravičenca in je kmetija utrpela škodo na trajnem nasadu, ki je predmet obnove.
Nadalje Uredba določa načine za preverjanje škode. Škoda na trajnem nasadu mora biti razvidna iz ocene škode, določene v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, ali se dokazuje z naslednjimi dokazili, če ocena škode ni določena v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode:
a) ocena škode, ki jo izdela zavarovalnica, če je trajni nasad zavarovan,
b) odločba in zapisnik o izvedenih ukrepih, ki jih je z odločbo odredil fitosanitarni inšpektor UVHVVR,
c) dokument o potrditvi pojava zlate trsne rumenice, ki ga izda fitosanitarni preglednik, ali (opomba: to pride v poštev pri vinski trti)
č) ocena škode, ki jo izdela neodvisni strokovnjak, če škoda ni ugotovljena v skladu s pod a) ali pod b) te točke. Neodvisni strokovnjak, ki ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis ter z izvedbo naložbe, izdela oceno škode v skladu z uredbo, ki določa metodologijo za ocenjevanje škode.

KONKRETNO ZA PRIMER, KI GA NAVAJATE
Glede krčitve nasada, ki ga je prizadel hrušev ožig, navajamo odgovor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin:
'Hrušev ožig ne spada več med karantenske škodljive organizme in Slovenija tudi nima več statusa varovanega območja za hrušev ožig. Zato se ne izvajajo več uradni ukrepi in tudi ni več obvezna izkrčitev nasada zaradi hruševega ožiga, izkrčitve ne odredi več fitosanitarni inšpektor. Prav tako niso več obvezni higienski ukrepi. Vsi navedeni ukrepi so sedaj le priporočeni.
Zato določba: b) odločba in zapisnik o izvedenih ukrepih, ki jih je z odločbo odredil fitosanitarni inšpektor UVHVVR, v primeru hruševega ožiga ne pride v poštev, ker fitosanitarni inšpektor za krčitev ne bo izdal odločbe.
Trenutno so izkrčitve v trajnih nasadih obvezne le v vinogradih na razmejenih območjih zlate trsne rumenice. Drugih izbruhov bolezni/škodljivcev, zaradi katerih so obvezne krčitve v trajnih nasadih, pri nas sedaj nimamo.'

Sprašujete tudi glede naložbe v mrežo proti toči.
Pogoj intervencije IRP16 je, da se sredstva za naložbo v napravo trajnega nasada odobrijo samo skupaj z naložbo v mrežo proti toči ali z naložbo v tehnološko posodobitev zasebnega namakalnega sistema, vse na lokaciji naložbe v trajni nasad. Pri naložbi v mrežo proti toči v okviru naložbe v obnovo trajnega nasada je dopustna samo zamenjava mreže, obvezno pa je potrebno zamenjati tudi oporo v primeru betonskih stebrov, starejših od 25 let, in če je opora lesena.