Odloka o pomoči za kastracijo pujskov do sedmega dneva starost

[DervaričA]

Na podlagi Odloka o pomoči za kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti se mi poraja več vprašanj in pomislekov.

Ni mi logično, da do sofinanciranih veterinarskih storitev niso upravičeni tisti kmetje, ki opravijo predpisano usposabljanje za izvajanje kastracije sami. Takšna ureditev je v nasprotju s ciljem spodbujanja znanja in usposobljenosti kmetov. Prav nasprotno – morali bi stremeti k temu, da se kmete dodatno izobražuje in jim omogoča samostojno, strokovno in varno izvajanje posegov.

Menim, da če je bil kmet do sedaj sposoben samostojno izvajati kastracijo ter cepljenje z uporabo vitaminov in železa, bo ob ustreznem usposabljanju sposoben tudi pravilne uporabe injekcij (npr. aplikacije anestetika in analgetika).

Ključno vprašanje pa se nanaša na predmet sofinanciranja. Glavni predmet polemik in tudi bistveni element izboljšanja dobrobiti živali je uporaba anestetika in analgetika, ne pa veterinarska storitev ali prevoz veterinarja. Zato se mi zdi nelogično, da se sofinancira zgolj storitev, ne pa sredstvo, ki dejansko zagotavlja zmanjšanje bolečine pri posegu.

Če hkrati vsi poudarjamo pomen čim večje biovarnosti, ki je ključna za obstoj prašičerejskih kmetij, bi bilo smiselno omogočiti, da se posegi izvajajo na kmetiji z minimalnim vnosom zunanjih oseb.

Zato predlagam razmislek o spremembi ureditve, tako da bi se sofinancirali anestetik, analgetik in sanitetni material, ne pa izključno veterinarska storitev. Takšen pristop bi spodbujal izobraževanje kmetov, izboljšal dobrobit živali in hkrati prispeval k večji biovarnosti.

[Sdolenc]

Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za posredovane pomisleke in predloge v zvezi z izvajanjem Odloka o pomoči za kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti (Uradni list RS, št. 110/2025).
V nadaljevanju podajamo obrazložitev ključnih vidikov, ki ste jih izpostavili.
1. O usposabljanju rejcev in samostojnem izvajanju kastracije
Odlok izrecno določa, da se kastracija pujskov od 1. januarja 2026 dalje lahko izvaja izključno z uporabo anestezije in analgezije, skladno z novelo Zakona o zaščiti živali. Namen ukrepa je izboljšanje dobrobiti živali, pri čemer zakonodajalec hkrati uvaja višje standarde nadzora nad uporabo anestetikov in analgetikov.
Rejci, ki opravijo usposabljanje, so upravičeni do povračila stroškov usposabljanja, ne pa tudi do sofinanciranja storitve kastracije, kar izhaja iz Odloka. Takšna ureditev ne zmanjšuje pomena znanja rejcev, temveč odraža izjemni položaj usposabljanja, ki je prvenstveno namenjeno zmanjševanju biovarnostnih tveganj v rejah.
2. Nujnost sodelovanja z veterinarsko organizacijo pri uporabi anestetikov in analgetikov
Vaš pomislek, da bi lahko kmet ob ustreznem usposabljanju samostojno uporabljal sredstva za anestezijo in analgezijo, razumemo, vendar je ureditev jasna in temelji na veterinarski zakonodaji.
Promet, izdaja, predpisovanje ter uporaba veterinarskih zdravil – vključno z anestetiki in analgetiki – so po trenutno veljavni zakonodaji izključno v domeni veterinarja. Veterinar odgovarja za: pravilno izdajo recepta, količine in sledljivost porabe, nadzor nad uporabo zdravil v reji.
Odlok izrecno določa, da mora rejec, ki kastracijo izvaja sam, imeti sklenjen dogovor z veterinarsko organizacijo, ki mu izda anestetike in analgetike (9. člen Odloka).
Ta obveznost ni administrativna omejitev, temveč nujna posledica zakonodaje o veterinarskih zdravilih, sistema sledljivosti zdravil, odgovornosti veterinarja za pravilno in varno uporabo sredstev, ki imajo pomemben vpliv na zdravje živali.
Skladno z Odlokom anestetiki, analgetiki in sanitetni material niso upravičen strošek, kar je izrecno zapisano v uradnih razlagah. Razlogi so sistemski:
• Poudarek ukrepa je na storitvi, ne na zdravilu – ker se dobrobit ne izboljša zgolj z nakupom anestetika, temveč z njegovo pravilno uporabo, ki je strokovni poseg.
• Zagotavljanje sledljivosti – finančno subvencioniranje zdravil bi poseglo v regulacijo prometa z veterinarskimi zdravili.
• Odgovornost in tveganja – nepravilna uporaba anestetikov ima lahko za živali bistveno hujše posledice kot nepravilna izvedba samega kirurškega dela posega.
3. Vidik biovarnosti
Strinjamo se z vami, da je zmanjševanje vstopov zunanjih oseb v rejo pomemben element biovarnosti. Prav zato Odlok in program usposabljanja predvidevata možnost samostojne izvedbe kastracij v lastni reji – vendar pod pogojem veterinarskega nadzora in ustreznega dogovora z veterinarsko organizacijo.
Ta pristop omogoča zmanjšanje obiska veterinarja v reji, razbremenitev veterinarskih organizacij v velikih sistemih, hkratno zagotavljanje varnosti pri uporabi zdravil.
Razumemo vaše predloge za širitev upravičenih stroškov na anestetik, analgetik in sanitetni material. Ob tem pa je treba poudariti, da je bil Odlok sprejet na podlagi Zakona o kmetijstvu in Zakona o zaščiti živali ter evropske Uredbe 2022/2472/EU, ki določajo, da mora biti predmet pomoči jasno opredeljen in nadzorovan, pri čemer se kot upravičen strošek določi storitev, ne zdravilo.