Odloka o pomoči za kastracijo pujskov do sedmega dneva starost
Objavljeno: 07 Jan 2026, 07:42
Na podlagi Odloka o pomoči za kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti se mi poraja več vprašanj in pomislekov.
Ni mi logično, da do sofinanciranih veterinarskih storitev niso upravičeni tisti kmetje, ki opravijo predpisano usposabljanje za izvajanje kastracije sami. Takšna ureditev je v nasprotju s ciljem spodbujanja znanja in usposobljenosti kmetov. Prav nasprotno – morali bi stremeti k temu, da se kmete dodatno izobražuje in jim omogoča samostojno, strokovno in varno izvajanje posegov.
Menim, da če je bil kmet do sedaj sposoben samostojno izvajati kastracijo ter cepljenje z uporabo vitaminov in železa, bo ob ustreznem usposabljanju sposoben tudi pravilne uporabe injekcij (npr. aplikacije anestetika in analgetika).
Ključno vprašanje pa se nanaša na predmet sofinanciranja. Glavni predmet polemik in tudi bistveni element izboljšanja dobrobiti živali je uporaba anestetika in analgetika, ne pa veterinarska storitev ali prevoz veterinarja. Zato se mi zdi nelogično, da se sofinancira zgolj storitev, ne pa sredstvo, ki dejansko zagotavlja zmanjšanje bolečine pri posegu.
Če hkrati vsi poudarjamo pomen čim večje biovarnosti, ki je ključna za obstoj prašičerejskih kmetij, bi bilo smiselno omogočiti, da se posegi izvajajo na kmetiji z minimalnim vnosom zunanjih oseb.
Zato predlagam razmislek o spremembi ureditve, tako da bi se sofinancirali anestetik, analgetik in sanitetni material, ne pa izključno veterinarska storitev. Takšen pristop bi spodbujal izobraževanje kmetov, izboljšal dobrobit živali in hkrati prispeval k večji biovarnosti.
Ni mi logično, da do sofinanciranih veterinarskih storitev niso upravičeni tisti kmetje, ki opravijo predpisano usposabljanje za izvajanje kastracije sami. Takšna ureditev je v nasprotju s ciljem spodbujanja znanja in usposobljenosti kmetov. Prav nasprotno – morali bi stremeti k temu, da se kmete dodatno izobražuje in jim omogoča samostojno, strokovno in varno izvajanje posegov.
Menim, da če je bil kmet do sedaj sposoben samostojno izvajati kastracijo ter cepljenje z uporabo vitaminov in železa, bo ob ustreznem usposabljanju sposoben tudi pravilne uporabe injekcij (npr. aplikacije anestetika in analgetika).
Ključno vprašanje pa se nanaša na predmet sofinanciranja. Glavni predmet polemik in tudi bistveni element izboljšanja dobrobiti živali je uporaba anestetika in analgetika, ne pa veterinarska storitev ali prevoz veterinarja. Zato se mi zdi nelogično, da se sofinancira zgolj storitev, ne pa sredstvo, ki dejansko zagotavlja zmanjšanje bolečine pri posegu.
Če hkrati vsi poudarjamo pomen čim večje biovarnosti, ki je ključna za obstoj prašičerejskih kmetij, bi bilo smiselno omogočiti, da se posegi izvajajo na kmetiji z minimalnim vnosom zunanjih oseb.
Zato predlagam razmislek o spremembi ureditve, tako da bi se sofinancirali anestetik, analgetik in sanitetni material, ne pa izključno veterinarska storitev. Takšen pristop bi spodbujal izobraževanje kmetov, izboljšal dobrobit živali in hkrati prispeval k večji biovarnosti.