Spletni forum ARSKTRP in MKGP

Sprememba Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov prinaša možnost, da ob pričakovanem višjem pridelku, kot je predviden v preglednici 4 Priloge 1 uredbe, gnojimo v skladu s pričakovanim pridelkom na podlagi gnojilnega načrta. V nadaljevanju je naveden podatek, da se upošteva, da je izkoristek N iz hlevskega gnoja na njivah v letu uporabe 35 %, drugo leto 25 % in tretje leto 10 %. Na travnikih se upošteva izkoristek N v letu uporabe 25 %, drugo leto 15 % in tretje leto 10 %. Z gnojevko znaša izkoristek dušika v letu porabe 75 %, z gnojnico pa 85 %.

Na izobraževanjih o navzkrižni skladnosti v SMELT-u je bil podan odgovor, da se za izdelavo gnojilnih načrtov lahko uporabljajo različni viri podatkov: rezultati analiz, podatek iz preglednic 2 priloge 1, Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Poleg tega je bilo navedeno še, da če se npr. hlevski gnoj na določenem GERK uporablja vsako leto, se upošteva vsako leto izkoristek N 70 %.

V nadaljevanju podajamo primera izračuna količine danega N s hlevskim gnojem v letu uporabe:
1. Če vzamemo podatek iz Smernic za strokovno utemeljeno gnojenje, da je v hlevskem gnoju mlečnih krav vsebnost N na njivi 3,5 kg/t, potem v izračunu za gnojilni načrt upoštevamo, da je v letu uporabe od tega izkoriščenega 35 %, to je 1,225 kg N/t, pri uporabi npr. 20 t/ha je to potem 24,5 kg N/ha. Če je uporaba hlevskega gnoja na izbrani površini vsako leto, upoštevamo, da je izkoristek N 70 %. V tem primeru s hlevskim gnojem dodamo 2,45 kg N/t, z 20 t/ha pa 49 kg N/ha.

2. Gnojevka govejih pitancev na podlagi Smernic za strokovno utemeljeno gnojenje vsebuje 4,5 kg N na njivi. Pri podatku, da je izkoristek N v letu uporabe pri gnojevki 75 % to pomeni, da smo dodali z gnojevko 3,375 kg/m3 gnojevke oziroma pri porabi npr. 15 m3/ha gnojevke 50,625 kg N/ha.

Zanima nas, če je ta izračun ustrezen, saj ni upoštevana vsebnost N iz preglednice 2, priloge 1 uredbe, ampak podatek iz Smernic za strokovno utemeljeno gnojenje.

Po tolmačenju v SMELT-u je bilo namreč potrjeno, da je Preglednica 2 Priloge 1 v osnovi namenjena računanju s pisnim potrdilom oddanega ali sprejetega N na KMG in računanju največjega dovoljenega vnosa N iz organskih gnojil.

Prosimo za potrditev, da so navedene predpostavke in izračuni ustrezni.

Tončka

Izračun ni pravilen.

Za podatek o vsebnosti N v živinskih gnojilih se lahko uporabi katerikoli relevanten vir. V tem primeru ste uporabili podatek iz Smernic na strani 135, kjer je v preglednici 79a res navedeno, da je vsebnost N na njivi v hlevskem gnoju 3,5 kg N/t, niste pa upoštevali opombe 1 pod preglednico.

V preglednici sta namreč za vsako živinsko gnojilo navedeni dve vsebnosti N, in sicer »N v hlevu« in »N na njivi«. V primeru hlevskega gnoja sta ti vrednosti 5 in 3,5 kg N/t. Vsebnost 5 kg N/t (»N v hlevu«) pomeni, da je takšna vsebnost N v živinskem gnojilu pred razvozom na njivo. 3,5 kg N/t (»N na njivi«) pa pomeni večletni izkoristljivi N na njivi oziroma količino N, na katero lahko računajo rastline na njivi. Od 5 kg N/t se torej po aplikaciji na njivi 1,5 kg N/t izgubi v zrak ali izpere in torej ni na razpolago rastlinam. V tem primeru je torej večletna izkoristljivost 70% (70% od 5,0 = 3,5), kar je navedeno v smernicah in tudi v uredbi. V vašemu izračunu je bila napaka v tem, da ste izkoristljivi del dušika na njivi računali iz že izkoristljivega dela N (3,5 kg/t), morali pa bi ga iz N iz hleva, torej od 5 kg N/t.

Pravilni izračun (priponka) Enaka napaka je bila storjena tudi pri drugemu primeru (gnojevka). Sicer pa ste pravilno ugotovili, da v primeru, če vsako leto na njivi uporabimo enako količino hlevskega gnoja, lahko v vsakem letu računamo na 70% izkoristek N, kar v primeru 20 t/ha vsako leto znese 70 kg N (=5 kg N/t x 20 ton x 0,7 = 70 kg N).