KRA_OGRM - kakšna ograja je primerna?

Moderatorji: llipovsek, mtratnik

KRA_OGRM - kakšna ograja je primerna?

OdgovorNapisal/-a mtratnik » 14 mar 2019, 09:52

Zanima me, kakšna ograja ustreza za zahtevo KRA_OGRM? Vem da je v besedilu navedena elektromreža - v samem opisu pa tudi jeklene mreže. Ograditi nameravam GERK, ki leži na območju MV1, z jeklenimi elementi - ograja je sestavljiva in prenosna. Sestavljena iz betonskih mrež, vpetih na premične stebre na podstavkih, ki so cca 5 cm vkopani v tla. Posamezni elementi (mreže) so od tal oddaljeni cca 20 cm, segajo pa do višine 170 cm. Kovinska ograja ne bo pod napetostjo.

Živina se bo v ograji pasla in prenočevala. Ker bo ograja pokrivala približno petino GERKa, jo bom, ko bo to popašeno prestavil naprej po GERKu, oziroma nazaj ko bo trava ponovno porasla. Ali s takšno ograjo in izvedbo zadostim pogojem zahteve KRA_OGRM?
mtratnik
 
Prispevkov: 0
Pridružen: 26 sep 2018, 11:51

Re: KRA_OGRM - kakšna ograja je primerna?

OdgovorNapisal/-a mtratnik » 14 mar 2019, 09:57

Odgovor Zavoda za gozdove Slovenije:

Ukrep KRA_GRM je v osnovi namenjen varovanju z visokimi elektromrežami (pri katerih je ključen element elektrika), vendar pa dopušča možnost uporabe staj ali stalnih ograd iz betonskega železa. Te so pri varovanju bistveno manj učinkovite, saj ne vključujejo elektrike. Pri stalnih ogradah je ključnega pomena zapis, da morajo te onemogočati fizični dostop velikih zveri do živali. Iz opisa je razbrati, da gre za kovinsko mrežo, pri kateri pa je precej pomanjkljivosti. Elementi ograje omogočajo plezanje (predvsem velja za medveda) in pa spodkopavanje ograje (razdalja med tlemi in spodnjim delom ograje je 220 mm; pri razgibanem terenu je ta lahko še bistveno večja), zato uporabo takega sistema odsvetujemo.
 
Poleg tega pa rejec navaja tudi, da se bo živina v ogradi pasla tudi podnevi (in ne samo prenočevala). V opisu ukrepa je zapisano, da je v primeru uporabe staj ali stalnih ograd potrebno živali zjutraj izpustiti iz obore, zvečer pa jih ponovno zapreti. Kot dnevno ograjo se lahko uporablja le ograja, ki je pod neprestano napetostjo.
 
Takšna zaščita bi ob odpravi pomanjkljivosti prevelike razdalje med tlemi in spodnjim delom ograje mogoče preprečila škode po volku, medved pa takšno ograjo zlahka prepleza. Priporočamo, da se na zunanji strani ograde doda vsaj ena žica z elektriko na višino 1m (še bolje dve žici). Ta bo preprečevala plezanje čez ograjo in približevanje ograji nasploh. Hkrati priporočamo, da se takšna obora uporablja kot staja za nočno prenočevanje, ki pa se jo po potrebi prestavlja glede na popašenost / pregaženost travne ruše znotraj obore.
 
Nekoliko neracionalna se zdi tudi cena na meter ograje (ob skici je pripis cca. 50 €/m), kar pri obodu ograje 300 m znese 15.000 €. To je seveda odločitev rejca oz. lastnika, vendar pa je cena kompleta 300 metrov visokih elektromrež, vključno s pašnim aparatom in akumulatorjem, nekje 2300 €.



Odgovor ARSKTRP - Služba za kontrolo in vsebinska služba:

Glavni namen zahteve KRA_OGRM je, da se na območju pojavljanja velikih zveri omogoči sobivanje velikih zveri in domačih živali - na način, da se velikim zverem onemogoča dostop do živali.
To lahko upravičenec doseže na dva načina:

1. Uporaba elektromrež.
Elektromreže morajo biti visoke vsaj 160 cm pod stalno napetostjo 5 kV (podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji). Če se te elektromreže uporablja le kot nočne ograje, je treba živali zjutraj spustiti iz ograje, zvečer pa jih ponovno zapreti v ogrado. V kolikor se varovalno ograjo iz elektromrež uporablja le kot nočno ogrado, mora biti prestavljiva, skrbeti je treba, da ne pride do pregaženosti. Ograjo iz elektromrež se lahko uporablja tudi kot dnevno ograjo. V tem primeru je lahko ograjen (večji) del GERKa - zahteva po varovanju črede je s tem izpolnjena. Tudi v tem primeru se ograjo lahko prestavlja, da ne pride do pregaženosti.

2. Uporaba staj /stalnih ograd / hleva.
Uredba KOPOP / EK / OMD (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7211) v 2. točki, 1. odstavka, 100. člena določa sledeče: "se lahko uporabljajo staje oziroma stalne ograde iz betonskega železa višine vsaj 160 centimetrov, ki onemogočajo fizični dostop velikih zveri do živali"
Tu so podani trije pogoji:
a) Stalne ograde (lahko staja, ograda, hlev).
b) Višina vsaj 160 cm.
c) Onemogočen fizični dostop velikih zveri do živali.

Glavni namen staje je, da onemogoča dostop velikih zveri do črede, pri tem je pomembna trdnost in nedostopnost (okna, vrata, vkopanost v tla) material izdelave (les, betonsko železo) je manj pomemben. Podrobnejša navodila za postavitev staj ali ograd so na voljo v brošuri https://www.program-podezelja.si/sl/knj ... 82016/file. Pri postavitvi staj ali ograd se priporoča: dovolj visoke stranice (vsaj 160 cm), vkopanost v tla (nevarnost spodkopavanja), zunanja stran z vsaj eno žico, ki je pod napetostjo.

Predlagane premične ograje iz betonskih mrež (ne ustrezajo definiciji ograde, niti elektromereže), ki nimajo trdno vkopanih temeljev in ne segajo niti do tal tako ne izpolnjujejo osnovne zahteve, ki je onemogočanje dostopa velikih zveri do živali, kot je to opisano v brošuri na zgornji povezavi. Predlagamo torej upoštevanje navodil iz brošure in uporabo ustreznih elektromrež ali pa stalnih ograd, kot so definirane v brošuri.
mtratnik
 
Prispevkov: 0
Pridružen: 26 sep 2018, 11:51


Vrni se na 14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri

Kdo je online

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov registriranih in 0 gostov