Razvoz organskih gnojil in gnojilni načrti

[mmeglic]

Še vedno obstaja dilema kdo mora in kdo ne voditi ustrezne evidence ( katere?) glede gnojenja na kmetiji. To ne velja za kmetije vključene v KOPOP in EK.

Ali je izhodiščno stanje 140 kg N na ha leto 2015 ali vsako leto posebej?

Primer:
Kmetija je v letu 2015 imela 157 kg N na ha in zato imela načrt razvoza organskih gnojil in vodila evidenco o gnojenju na predpisanem obrazcu.
V letu 2017 ima obremenitev 127 kg N na ha. Ali ji sedaj ni potrebno imeti načrta razvoza organskih gnojil in ji ni potrebno voditi evidenc o gnojenju?

Ali to velja tudi za kmetije katere si z B1 obrazcem znižajo obremenitev pod 140 kg N na ha.

ODGOVOR JE POMEMBEN ZARADI RAZLIČNIH RAZLAG NA TERENU TAKO SVETOVALCEV KOT CELO INŠPEKTORJEV IN BO VELJAL ZA POJASNILO V RAZLIČNIH NEPREDVIDENIH SITUACIJAH!

lp

[bpremrl]

V skladu s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uredba; Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17) mora kmetija (KMG), v primeru, da je letni vnos dušika iz živinskih gnojil presežen (več kot 350 kg N/leto) in je hkrati letna obemenitev z živinskimi gnojili več kot 140 kg N/ha KZU, letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi Uredbe in nato vsako naslednje leto. Če omenjene vrednosti niso presežene, se ta izračun naredi vsako 5. leto. Pri tem izračunu se ne upošteva obrazec za oddajo in prejem živinskih gnojil, temveč je to osnova za izračun, koliko gnoja bo KMG moralo oddati, da ne pride do presežka letnega vnosa dušika (170 kg N/ha KZU).

Poleg tega mora KMG, ki presega obremenitve z dušikom (350 kg N/leto in 140 kg N/ha KZU), v skladu s 4. odstavkom 13. člena Uredbe voditi evidenco o gnojenju, ki mora vsebovati seznam enot rabe KZU, gnojenih z živinskimi gnojili ter količino, čas in vrsto uporabljenih gnojil.

Namen beleženja (3. odstavek 5. člena Uredbe) je evidentiranje obtežbe na kmetiji, pri čemer se upoštevajo le živinska gnojila, ki nastanejo na kmetiji. Prejetih ali oddanih količin živinskih gnojil se za ta namen ne upošteva! S tem beleženjem kmet ugotovi ali:
- izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 5. člena ( letni vnos N iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kgN/ha KZU) ter
- je obvezen voditi podatke o uporabi živinskih gnojil (4. odstavek 13. člena iste uredbe) ter
- mora morebiti del živinskih gnojil oddati.

V spodnjem primeru to pomeni, da KMG v letu 2017 ni zavezano voditi evidence v skladu s 4. odstavkom 13. člena uredbe, vendar pa mora zabeležiti letni vnos živinskih gnojil v tla ali na tla, saj je to dolžno narediti vsako leto od leta 2015, ker je v letu 2015 preseglo letno obremenitev z živinskimi gnojili.

Podajamo še nekaj primerov v zvezi z izpolnjevanjem 5. člena, predstavljenih na predavanju KIS-a, dne 17. junija 2016 v Ljubljani.

Zelo majhna kmetija z veliko gostoto živine (210 kg N letno, 160 kg N na ha KZU) – vsako peto leto
Zelo velika kmetija z majhno gostoto živine (7.000 kg N letno, 70 kg N na ha KZU) – vsako peto leto
Srednje velika kmetija z veliko gostoto živine (1.200 kg N letno, 160 kg N na ha KZU) – vsako leto

Če je bilo ob prvem izračunu ugotovljeno, da je treba letni vnos dušika zabeležiti na vsakih pet let, in je zatem kmet povečal število živine in se je izkazalo, da bi moral vnos dušika zabeležiti vsako leto, ni obvezen spremeniti režima vodenja teh zabeležk oz. ga mora spremeniti šele po petem letu. Seveda pa pri tem ne sme preseči 170 kg N/ha KZU.