Obrazložitev 7. točke tretjega odstavka 61.f člena ZKme-1

[ahafner]

Obrazložitev 7. alineje tretjega odstavka 61.f člena Zakona o kmetijstvu: »vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ali zaračunavanje nadomestil, povezanih z navedenim neprodanim blagom, razen za izdelke, ki so bili dostavljeni prvič, ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena tega zakona in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi;«:

ODGOVOR: Namen 7. točke tretjega odstavka 61.f člena ZKme-1 je zaščita šibkejše pogodbene stranke (dobavitelja) pred vračanjem ali zaračunavanjem nadomestil za blago, ki ga trgovina ni prodala ali pa mu je potekel rok uporabe. Večkrat so se v praksi pojavile težave, ko je trgovina vračala npr. zelenjavo in sadje dobavitelju, ker je npr. naročila prevelike količine blaga (načrtovanje prodaje), takšnega vrnjenega blaga pa dobavitelj nikakor ni mogel več prodati ter je tako na dobavitelja padel riziko za uspešnost prodajo. Ko trgovina prevzame blago, dobavitelj ne sme nositi rizika za uspešnost prodaje oz. neprodaje, trgovina mora skrbno načrtovati količino blaga in nositi odgovornost tudi za morebitno neprodajo. Omenjena določba ZKme-1 velja za hitro pokvarljivo blago, ki ga po vračilu s strani trgovca praktično ni mogoče več prodati naprej ter kot že navedeno ščiti šibkejšo stranko.

Izjema od navedene določbe pa velja le, če gre za blago, ki je dostavljeno prvič (nov produkt) ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo živilo in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi. V tem primeru je mogoče pričakovati, da bo dobavitelj po vračilu s strani trgovca, to blago še vedno lahko prodal drugemu kupcu.

[bpremrl]

ODGOVOR: Namen 7. točke tretjega odstavka 61.f člena ZKme-1 je zaščita šibkejše pogodbene stranke (dobavitelja) pred vračanjem ali zaračunavanjem nadomestil za blago, ki ga trgovina ni prodala ali pa mu je potekel rok uporabe. Večkrat so se v praksi pojavile težave, ko je trgovina vračala npr. zelenjavo in sadje dobavitelju, ker je npr. naročila prevelike količine blaga (načrtovanje prodaje), takšnega vrnjenega blaga pa dobavitelj nikakor ni mogel več prodati ter je tako na dobavitelja padel riziko za uspešnost prodajo. Ko trgovina prevzame blago, dobavitelj ne sme nositi rizika za uspešnost prodaje oz. neprodaje, trgovina mora skrbno načrtovati količino blaga in nositi odgovornost tudi za morebitno neprodajo. Omenjena določba ZKme-1 velja za hitro pokvarljivo blago, ki ga po vračilu s strani trgovca praktično ni mogoče več prodati naprej ter kot že navedeno ščiti šibkejšo stranko.

Izjema od navedene določbe pa velja le, če gre za blago, ki je dostavljeno prvič (nov produkt) ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo živilo in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi. V tem primeru je mogoče pričakovati, da bo dobavitelj po vračilu s strani trgovca, to blago še vedno lahko prodal drugemu kupcu.