Neskladnost horizontalnih ciljev uredb in Javnega razpisa

[EnAndrej]

Spoštovani,

po mojem mnenju so med Uredbo 104/2015, EU uredbo 1305/2013, javnim razpisom in točkovalnikom neskladnosti.

A) V 34. členu (Splošni pogoji za pridobitev sredstev) uredbe 104/2015 je pri sklicu na EU uredbo navedeno naslednje

(1)/2. iz poslovnega načrta mora biti razviden tudi prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov, ki se določi z javnim razpisom;

B) V javnem razpisu v 4. - splošnih pogojih, točka 30, je naveden drug sklic

30. V skladu z 2. točko prvega odstavka 34. člena Uredbe mora biti glede na namen naložbe iz poslovnega načrta razviden tudi njen prispevek k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama namenov naložb iz prijavnega obrazca, kar je razvidno iz upravičenih stroškov, opredeljenih v projektni dokumentaciji za to naložbo.

C) V točkovalniku so kot horizontalni navedeni naslednji cilji: okolje, inovacije, podnebne spremembe.


Vprašanje: O katerih horizontalnih ciljih naj pišemo v poslovnem načrtu - kot so navedeni v uredbi 104/2015, v Javnem razpisu ali točkovalniku?

Lep pozdrav,
Andrej


Prilagam uredbo 1305/2013/EU

Člen 5
Prednostne naloge Unije za razvoj podeželja

Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se zasleduje prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, ki ponazarjajo ustrezne tematske cilje SSO:
(1) pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) spodbujanju inovacij, sodelovanja in razvoja baze znanja na podeželskih območjih,
(b) krepitvi povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami, tudi zaradi boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti, ter
(c) krepitvi vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

(2) krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) izboljšanju ekonomske uspešnosti vseh kmetij ter zagotavljanju lažjega prestrukturiranja in posodabljanja kmetij, zlasti z namenom povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter kmetijske diverzifikacije, in
(b) zagotavljanju lažjega začetka opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenim kmetom, zlasti pa generacijske pomladitve;

(3) spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) izboljšanju konkurenčnosti primarnih proizvajalcev z njihovo boljšo vključitvijo v agroživilsko verigo prek shem kakovosti, dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom, pa tudi promociji na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah, skupinah in organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah, ter
(b) podpori preprečevanju in obvladovanju tveganja na kmetijah;

(4) obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) obnovi, ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti vključno z območji Natura 2000 in območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi,
(b) izboljšanju upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi, ter
(c) preprečevanju erozije tal in izboljšanju upravljanja tal;

(5) spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) povečanju učinkovite rabe vode v kmetijstvu,
(b) povečanju učinkovite rabe energije v kmetijstvu in pri predelavi hrane,
(c) olajšanju dobave in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva,
(d) zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu ter
(e) spodbujanju shranjevanja in sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu;

(6) spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na naslednjih področjih:
(a) spodbujanju diverzifikacije, ustanavljanju in razvoju malih podjetij in ustvarjanju novih delovnih mest,
(b) pospeševanju lokalnega razvoja podeželskih območij ter
(c) spodbujanju dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.

Vse navedene prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. V programe ni treba vključiti vseh šestih prednostnih nalog, če je to utemeljeno na podlagi analize stanja, kar zadeva prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT), in predhodnega vrednotenja. V posameznem programu so vključene vsaj štiri prednostne naloge. Kadar država članica predloži nacionalni program in več regionalnih programov, so lahko v nacionalnem programu vključene manj kot štiri prednostne naloge.

[mszuzek]

Zasledovanje horizontalnih ciljev v poslovnem načrtu opišete glede na vrsto investicije. V kolikor stranka na tem področju uveljavlja stroške za katerega od horizontalnih ciljev le to navede in ustrezno utemelji tudi v poslovnem načrtu. Merila za točkovanje vlog na javni razpis razpis ter horizontalni cilji so sestavni del javnega razpisa.