Terenski ogled brez navzočnosti

[mnamar]

Pojasnjujemo, da je treba razlikovati med različnimi vrstami kontrol:
- pregledi na kraju samem po 78. členu ZKme-2, ki so napovedani, in
- dodatni terenski ogledi (DTO) v okviru sistema za spremljanje površin po 76. členu ZKme-2, ki niso napovedani

Obvestilo, ki ste ga prejeli na usposabljanju, se nanaša izključno na DTO, in ne na preglede na kraju samem.

DTO niso samostojni upravni pregledi, temveč predstavljajo podporni mehanizem sistema za spremljanje površin (AMS), ki temelji na satelitskem spremljanju vseh monitorabilnih pogojev površinskih intervencij. Terenski ogled se izvede le v primerih, ko satelitski sistem zaradi objektivnih okoliščin (npr. oblačnost, nejasna raba površine ipd.) ne more z zadostno zanesljivostjo potrditi stanja na terenu in se zato s pregledom izboljša natančnost delovanja sistema za spremljanje površin in preveri tisti element, ki ga sistem ni dovolj natančno zaznal. Nemonitorabilnih pogojev upravičenosti in živali se z DTO ne preverja. Če povzamemo, DTO so namenjeni hitri razjasnitvi nejasnosti na površin z minimalno fizično prisotnostjo, najpogosteje se posname fotografije površine iz različnih zornih kotov, brez da se na samo površino stopi (npr. s ceste ali s poljske poti, če je le mogoče).

Namen takšne ureditve pa je ugodnejši položaj upravičenca. Ureditev ni namenjena omejevanju pravic upravičencev, temveč ravno nasprotno – njihovemu varstvu. V skladu s 7. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 velja, da po tem, ko je upravičenec obveščen o napovedanem pregledu na kraju samem, ne sme več spreminjati ali umakniti zahtevkov iz zbirne vloge, kar pomeni, da v primeru napovedanega pregleda vsaka ugotovljena nepravilnost vodi v sankcijo, medtem ko pri DTO upravičenec ni v takem položaju:

Če se v okviru sistema spremljanja (tudi na podlagi DTO) zazna morebitna nepravilnost, se ta prikaže v aplikaciji SOPOTNIK, upravičenec pa ima možnost do predpisanega roka zahtevek popraviti ali umakniti, ali predložiti dodatna pojasnila in dokaze, da nepravilnost ne obstaja.

Gre torej za bistveno milejši in za upravičenca ugodnejši režim, ki zmanjšuje tveganje sankcij.

Glede procesnih pravic (upravni postopek)
Pojasnjujemo, da se na področju kontrol v kmetijstvu uporablja posebna ureditev po ZKme-2, ki v določenih delih odstopa od splošnih pravil ZUP. ZUP se uporablja subsidiarno, torej le tam, kjer posebni, področni zakon vprašanj ne ureja. DTO niso klasičen dokazni postopek v smislu ogleda po ZUP, ampak so urejeni v 76. členu ZKme-2, ki določa, da kadar se z uporabo sistema iz za spremljanje površin in drugimi preveritvami v okviru upravnega pregleda ne da z gotovostjo ugotoviti dejanskega stanja, lahko agencija opravi dodatni terenski ogled. O izvedbi dodatnega terenskega ogleda se stranke predhodno ne obvešča in se izvede brez njene navzočnosti.

DTO brez soglasja stranke so tako dovoljeni na podlagi zakona, kar pa je za upravičence bolj ugodna ureditev.
Vaše procesne pravice so zagotovljene v fazi komunikacije preko SOPOTNIKA in dodanega dokazovanja, umika ali spremembe zahtevka ter v nadaljnjem upravnem postopku (pravica do izjave, pravna sredstva).

Glede biovarnosti in vstopa na kmetijsko gospodarstvo
Ker se kontrole izvaja na podlagi zakona, izvajalci kontrol pa so dolžni ravnati skrbno in strokovno, in tudi v skladu s svojimi internimi pravilniki upoštevati splošna pravila preprečevanja širjenja bolezni in prilagoditi ravnanje glede na vrsto gospodarstva (zlasti pri živinoreji), izvedeni DTO ne more vplivati na kršenje vaših obveznosti na podlagi ukrepov biovarnosti.

Pomembno pa je poudariti:
DTO se praviloma izvajajo na kmetijskih površinah (npr. travniki, njive), ne pa v objektih ali zaprtih rejnih sistemih, kjer veljajo strožji biovarnostni režimi. So hitri in z minimalno fizično prisotnostjo na površinah, saj se ne izvaja meritev, ampak se posname fotografije površin. Tudi v primeru pregleda pašnikov kontrolor ne zahaja med živali. Dodatno pojasnjujemo, da DTO izvaja majhno število kontrolorjev, ki izvajajo le-te preglede in ne prihajajo v stik z živalmi med izvajanjem pregledov.

Kljub temu pa velja, da kontrolorji morajo ravnati tako, da ne povečujejo tveganja prenosa bolezni, v primeru posebej občutljivih situacij (npr. izbruh bolezni, omejitveni ukrepi) so kontrolorji o tem obveščeni, in če je potrebno se način izvajanja kontrol ustrezno prilagodi. Posebna prilagoditev pa v primeru DTO zaradi svoje ne invazivnosti in odsotnosti živali najpogosteje tudi ni potrebna.