Ukinitev reje travojedih živali in plačilo travniki

Moderatorji: llipovsekmtratnik

Odgovori
mzupancic
Prispevkov: 0
Pridružen: 18 Feb 2009, 10:54

Ukinitev reje travojedih živali in plačilo travniki

Pozdravljeni !

Kmetija v letošnjem letu želi opustit rejo travojedih živali na ekološki kmetiji, saj bodo del površin ponovno aktivirali in spremenili rabo v njive, del trajnih travnikov bodo kosili in pridelek namenili za različne namene (zastiranje, kompostiranje, prodaja). V enem od predhodnih odgovorov je bilo zapisano, da kmetija ni v površinskem prekršku in da ji ni potrebno vračati sredstev, če travniki ostanejo v ekološki pridelavi, kar v navedenem primeru tudi bodo in ne bo prišlo do zmanjšanja površine pod ukrepom EK. Seveda se v tem primeru najbrž pričakuje, da je na certifikatu napisano tudi trajno travinje.
Ali trditev še vedno drži in seveda ali potem kmetija ob oddaji vloge kljub temu da zahtevek EK na površine s trajnimi travniki ali zahtevka na površine ne da, saj ne izpolnjuje osnovnega pogoja za izplačilo sredstev.

Hvala za odgovor !

Mitja Zupančič
tsilaj

Re: Ukinitev reje travojedih živali in plačilo travniki

Petletna obveznost ukrepa EK se spremlja na ravni zahtevka. To pomeni, da se površine, za katere se v tekočem letu vloži zahtevek za plačilo ukrepa EK, lahko zmanjšajo za največ 10 % v primerjavi z vstopno površino.

Kmetija ni v prekršku, če na isti površini zamenja rabo (na primer preorje travnik), ali če eno površino (GERK) zamenja z drugo, ki je približno enake velikosti.

Če upravičenec ne redi več ekoloških živali, potem ne izpolnjuje pogojev za pridobitev plačila za ukrep EK za trajno travinje in zato ne sme podati zahtevka za plačilo za trajno travinje. Ne glede na to ali te površine ostajajo v kontroli ekološke pridelave ali ne, jih upravičenec več ne uveljavlja za plačilo, kar pomeni, da je zmanjšal obseg površine, na kateri izpolnjuje obveznosti. Če ta površina predstavlja manj kot 10 % vstopne površine, potem ne bo deležen sankcij. Če ta površina predstavlja več kot 10 % vstopne površine, potem bo deležen sankcij.

Primer 1:
Kmetija je v ukrep EK vstopila v letu 2015, vstopna površina pa znaša 10 ha. Kmetija je imela 8 ha njiv in 2 ha trajnega travinja.

V letu 2017 kmetija preora 1,5 ha trajnega travinja, 0,5 ha pa ga ohrani. Ker nima več travojedih živali v ekološki reji, ne poda zahtevka za plačilo ukrepa EK na 0,5 ha travnikov. Uveljavlja 9,5 ha (8 ha starih njiv in 1,5 ha na novo preoranih) zahtevka, kar pomeni 5 % zmanjšanje glede na vstopno površino, zato upravičenec ni deležen sankcij.

Primer 2:
Kmetija je v ukrep EK vstopila v letu 2015, vstopna površina pa znaša 10 ha. Kmetija je imela 8 ha njiv in 2 ha trajnega travinja.

V letu 2017 kmetija preora 0,5 ha trajnega travinja, 1,5 ha pa ga ohrani. Ker nima več travojedih živali v ekološki reji, ne poda zahtevka za plačilo ukrepa EK na 1,5 ha travnikov. Uveljavlja 8,5 ha (8 ha starih njiv in 0,5 ha na novo preoranih) zahtevka, kar pomeni 15 % zmanjšanje glede na vstopno površino, zato je upravičenec deležen sankcij. Ker je neupravičeno zmanjšal površino za 5,55 % (za 0,5 ha več kot dovoljenih 9 ha), bo v tekočem letu njegovo plačilo za ukrep EK znižano za 5,55 %.
Odgovori

Vrni se na “EKOLOŠKO KMETOVANJE (2015-2020)”